V zadnjih nekaj letih je ples ob drogu dobil nove razsežnosti. S tovrstno umetnostjo izražanja se je namreč začelo spogledovati vedno več (predvsem) deklet, saj je to ples, ki sleherni dami odkriva nova obzorja: spoznavati začne svoje telo, svoje meje vzdržljivosti, volje. Nauči te tudi, da moraš vzljubiti svoje telo. Kot pravi sogovornica Blanka Brenčič iz Nove Gorice, je prav slednje izmed vsega še najtežje.
Blanka, imate 27 let, ko pa se človek zaplete v pogovor z vami, bi vam brez težav pripisal kakšno leto več: samozavestna, odločna in v celoti predana svojemu delu. Ko govorite o plesu ob drogu, ki je za vas hobi in »posel« hkrati, preprosto žarite. Je bilo vedno tako?
Lahko rečem, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Med uro predavanja na pravni fakulteti sem brskala po svetovnem spletu in naletela na posnetke plesa ob drogu. V istem hipu sem vedela, da je to moja pot, da je to tisto kar želim početi v življenju. Prepričali sta me eleganca in lepo žensko telo, ki sta pri tem plesu še posebno izraziti.
Prvi drog, ki ga imate postavljenega kar sredi dnevne sobe, so vam za darilo kupili starši. Prišel je iz Amerike, saj takrat testiranih drogov v Evropi še ni bilo moč dobiti. Lahko rečeva, da je bilo zaupanje staršev v vas in v vaše namere ključno?
Brez njihove podpore gotovo ne bi šlo. Danes bi se morda ukvarjala s pravnimi zadevami, imela »resno« službo v pisarni. Ne, to gotovo nisem jaz! Vsaj trenutno ne. Presrečna sem, da so mi omogočili in dovolili sanjati svoje sanje. Sem popolnoma odvisna sama od sebe, imam svobodo, ki jo marsikdo v svojem delu pogreša. Zavedam pa se, da je vse odvisno od mojega zdravja, pa tudi starosti. S tem se bom intenzivno lahko ukvarjala le še nekaj let.
Plesni studio imate v sosednji Gorici, pred kratkim pa ste ga odprli tudi v Vidmu. Kako je prišlo do te poslovne poteze in zakaj Italija?
Najprej moram povedati, da do tega ni prišlo čez noč. Pet let sem dobesedno garala, da sem dosegla to profesionalno raven. Sicer pa imam prijatelje, ki v Gorici vodijo fitnes. Predlagali so mi, pravzaprav so me povabili, da bi zraven njih odprla svoj studio, saj tovrstne ponudbe v okolici ni. Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, iz dneva v dan je več povpraševanja in obiska.
Vi pa ste dejansko razpeti med enim in drugim studiem, poleg tega pa vas kot inštruktorico vabijo praktično po vsej Evropi. Vaš urnik je torej zelo natrpan?
Včasih je res zelo naporno. Poleg mojega obveznega dnevnega treninga, ki traja okrog pet ur, izvajam še učne ure. Hkrati se izobražujem, največ po svetovnem spletu, da dobim ideje za nove figure. Slednje lahko kdaj traja tudi 12 ur. Delovni dan pa se pogosto zaključi šele pozno zvečer. Večkrat pa me povabijo tudi na izvajanje delavnic, največ po Italiji. Dekelta, ki se ukvarjamo s plesom ob drogu smo zelo povezane med sabo, tako da velikokrat ostanemo še kakšen dan ali teden več. Tako nastanejo neke vrste delovne počitnice.
Dejali ste, da si je najtežje ustvariti dobro ime. Je to ključ vašega uspeha?
Prepoznavnost si ustvarjaš s svojim delom. Sama sem se lansko leto udeležila Evropskega prvenstva v Torinu in zmagala. To je gotovo odskočna deska za povabila, ki so sledila. Pomembno je tudi to, da si edinstven in ne »kopiraš« figur od drugih. Sama z veseljem pokažem in razdajam svoje znanje. Nekatera dekleta ga skrivajo. Jaz s tem nimam težav, mogoče je tudi to razlog, da me vabijo in želijo črpati moje znanje. Moj moto je: Glejte, kopirajte, vendar ostanite »originali«!
Za koga pa je primeren pole dance? Je predznanje nujno?
Za vse tiste, ki bi radi naredili nekaj na sebi, pridobili na samozavesti. Na lastnem primeru lahko povem, da sem zaradi plesa ob drogu postala druga oseba. Začela sem verjeti vase, v svoje sposobnosti. Nisem bila vedno takšna. Tudi sama sem imela težave s samopodobo, tako kot jo ima veliko deklet v najstniških, pa tudi kasnejših letih. V studiu, kjer se izvaja ples, so vseokrog ogledala. Hočeš nočeš, sprejeti se moraš takšnega kot si. In to je velikokrat še najtežje. Sprejemanje samega sebe z vsemi svojimi telesnimi »napakami« vred. Zato vedno poudarjam, kako je ta aktivnost dobra za dvig samozavesti. Enotnega recepta za koga je primeren ta ples nimam. Udeleženke so različnih starosti, najstarejša ima 52 let. Enim je to hobi, drugim resna aktivnost.
Za vas je pole dance resna obveznost, ki pa jo kot tako ne jemljete. Kakšni pa so vaši načrti za naprej?
Na prvem mestu je zame moj osebni trening, šele nato vse ostalo. Trenutno zmorem usklajevati tako vadbo, kot učenje drugih. Pod mojim vodstvom sta že usposobljeni dve dekleti, ki opravita skoraj polovico dela – v smislu osnovnega poučevanja. Želim pa si odpreti plesni studio, ki bo posvečen plesu ob drogu in vsem aerial vadbam (pole dance je le del aerial športa, aerial šport pa je vse kar se trenira na višini). Na kratko povedano, to so orodja, montirana na višinah 10 metrov ali več, največkrat videna v cirkusih in plesnih spektaklih. Pevci jih velikokrat uporabljajo za dodatne show efekte na turnejah. Najbolj poznan med njimi je trapez, zračni krog – aerial hoop in ples na svilenih trakovih – aerial silks. Gre za neke vrste zavese oziroma dva trakova, montirana na visokih višinah, kjer artisti ustvarjajo akrobacije.
Pravite, da v trenutku, ko bo ples ob drogu za vas postal nuja, se z njim ne boste več ukvarjali.
Ko bo prišel ta čas, da se s plesom ne bom več ukvarjala na tak način ko sedaj, bom ustvarjala drugače. Želim si imeti lastno znamko čevljev.
Blanka vaša zanimiva zgodba bo gotovo navdihnila marsikoga. Prekipevate od mladostne zagnanosti in pozitivne energije, zato vam uspeh preprosto ne more uiti. Pred nami pa so poletne počitnice. Si boste vendarle vzeli čas za počitek in se za nekaj časa »ločili« od droga?
Letošnje poletje si bom res privoščila dolge počitnice, ki jih bova s fantom preživela v Grčiji. Poldrugi mesec bom res brez droga, a zato ne dosti manj aktivna. Sonce in toplo vreme sta namreč idealna za druge vrste vaj, ki so potrebne za ohranjanje prožnosti, moči. Želim in moram biti v vrhunski formi, saj me jeseni čakajo novi izzivi, ki se jih prav tako zelo veselim.
Barbara Skorjanc
