Branka Čakarmiša večina najbrž pozna kot tistega najbolj strogega žiranta oddaje Slovenija ima talent, nesramežljivo pa stopi pred kamero tudi ob kakšni drugi priložnosti. V filmu Dvojina Nejca Gazvode je zaigral direktorja, vlogo, ki mu je tudi v resničnem življenju očitno najbolj pisana na kožo. Že desetletje je namreč programski direktor Pro Plusa, kar pomeni, da skupaj s sodelavci snuje programske sheme za Pop TV, Kanal A, Brio, Oto, Kino ter spletno storitev Voyo. Na televizijsko pot pa je v zgodnjih devetdesetih letih stopil bolj ali manj po naključju, ko se je pridružil komercialni televiziji Kanal A, ki jo tako spremlja že skorajda od samih začetkov.
Že dolgo sicer živi in dela v Ljubljani, a je Branko Čakarmiš v resnici čisto pravi Primorec. »Na otroštvo v Vipavi imam lepe spomine, tudi osnovna šola oziroma učitelji so nam dali veliko pravih spodbud.« Na vprašanje, kaj definira pravega Primorca, pa ponudi preprosto formulo: »Če ti gredo kocine pokonci, ko slišiš refren pesmi Vstajanje Primorske, potem je v tebi še vedno primorski DNK.« Primakne pa še, da v Ljubljani najbolj pogreša burjo, saj »bi velikokrat prišla prav, ker zbistri vroče glave«.
Nekoč ste dejali, da televizija za vas ni samo služba, ampak način življenja. Kdo torej je Branko Čakarmiš, če mu vzamemo televizijo?
Človek. Z vsem, kar pride zraven in kar prinaša življenje.
Marsikje na Primorskem vas najbrž poznajo tudi v drugačnih vlogah, kot jo imate danes, saj ste v mlajših letih opravljali različna dela – od pismonoše pa do zbiranja mleka po okoliških krajih. Vam je bilo raznoliko delo v mladih letih morda v pomoč pri vaši televizijski karieri?
Različna dela, ki sem jih opravljal v mladih letih, so mi v pomoč ne samo pri televizijskem delu, temveč predvsem v življenju, saj so mi dala vpoglede v ljudi. Spoznavaš različne poklice in ceniš ljudi po njihovih značajih in sposobnostih. In odkriješ, da ni »lepih« in »grdih« poklicev, temveč so predvsem ljudje, ki so s svojim delom srečni ali nesrečni.
Na televiziji ste začeli delati čisto slučajno. Kakšen je bil ta slučaj in kako se spominjate tistih začetkov na Kanalu A?
Bil sem urednik študentske revije Tribuna, Bojan Kranjc, sedaj urednik na TV Slovenija, pa mi je narisal gradove v televizijskih oblakih. Bojan se je namreč pridružil prvi ekipi, ki je zagnala Kanal A, v letu 1989 je bila to prva komercialna televizija v bivši državi. Imeli smo edinstveno priložnost, da se o televiziji naučimo vse, saj smo poprijeli za čisto vsako opravilo, od kamere do novinarskega dela, od montaže do urednikovanja. To je bila najboljša televizijska šola. Dovoljeno nam je bilo eksperimentirati in se učiti iz napak. Danes takih priložnosti ni več.
Pogosto stopite tudi pred kamero. Mnogi vas poznajo predvsem kot žiranta v šovu Slovenija ima talent, kjer veljate za precej strogega. Če dovolite – opaziti je, da vam »bleferji« nikakor ne uidejo čez sito. Kako pa je s tem v vsakdanjem življenju?
Še huje, v vsakdanjem življenju se bleferjem še slabše piše. (smeh) Nekaj te alergije na bleferstvo pride s televizijskimi izkušnjami in z leti, nekaj pa tudi zaradi vipavskega karakterja. Vipavci takim tipom rečem preprosto – mone. (smeh)
Kot glavno funkcijo pa opravljate delo programskega direktorja. Kako pripravljate izbor kombinacij nadaljevank, resničnostnih šovov, oddaj?
Televizija je kolektivni šport, v katerem šteje vsak posameznik s svojimi kvalitetami. Izbore serij, oddaj, filmov in drugih oddaj opravljam s pomočjo sodelavcev. Brez timskega pristopa ni uspeha. Na koncu je seveda moja odgovornost, imajo pa sodelavci veliko prostora za ustvarjalnost. Naš pogled je obrnjen precej v prihodnost, trenutno se ukvarjamo s shemami v letih 2020 in 2021, pri čemer moramo napovedati, kaj bo gledalce v prihodnje zanimalo. Prihodnji teden je za nas že preteklost …
V zadnjih letih velik poudarek dajete domači produkciji. Denimo Reka ljubezni je menda bolj gledana od turških telenovel. Kako si razlagati tolikšno priljubljenost?
Priljubljenost je logična, saj gre za avtentično slovensko serijo, v kateri so gledalci prepoznali marsikatero zgodbo, situacijo, zaplet iz resničnega življenja. In podoben pristop smo uporabili tudi pri naši novi seriji Najini mostovi, ki jo bomo snemali to poletje v Vipavi in okolici. To lokacijo smo izbrali zaradi izjemne fotogeničnosti Vipave, pa tudi zaradi glavnega dramskega zapleta v seriji. Več še ne smem izdati. Bo pa napeto!
Kar precej sodelujete tudi s tujimi mediji, delali ste na primer s hrvaško Novo TV, sodelovali z romunsko televizijo. Ima snovanje televizijskega programa v vsaki državi neke svoje specifike?
Ja, bil sem dobri dve leti generalni direktor hrvaške komercialne televizije Nova TV in eno leto programski direktor romunske komercialne Pro Tv. Specifiki se reče na splošno kultura. Pravila komercialnih televizij so povsod ista, skrivnost uspeha pa je v tem, kako ta pravila prilagoditi lokalni kulturi. In zame sta bili obe izkušnji zelo poučni. V Romuniji so pred kamerami veliko bolj zgovorni kot pri nas, so podobni Italijanom. Tako je njihova oddaja Ples z zvezdami dolga štiri ure. Pa ne zaradi plesa, zaradi čveka. (smeh)
Vse več vsebin se seli na splet. Najbolj obiskana spletna stran pri nas, 24ur.com, prav letos praznuje 20 let. Je vsaj približno mogoče napovedati, kakšna bo ta čez 20 let?
Čez 20 let bodo odrasle generacije naših otrok, ki imajo že danes drugačne medijske navade. Mobilni telefon je že sedaj vsemogočna naprava. Vprašanje je, če bo preživel vse večja pričakovanja uporabnikov. Nekaj je gotovo: čez 20 let bodo še bolj pomembne domače vsebine, torej oddaje, serije, filmi, ki jih bomo naredili v Sloveniji. Bolj ko se svet globalizira, bolj pomembno postaja lokalno. To postaja prednost. Tako je tudi v drugih gospodarskih panogah. Zato tudi verjamem v razcvet Vipavske doline, saj ima unikatno in butično ponudbo.
Če danes pogledate nazaj, katera se vam zdi vaša najbolj revolucionarna poteza v medijskem svetu?
Revolucionarnih potez v našem poslu ni. So samo dobre ali slabe odločitve, zaradi katerih te gledalci spremljajo ali pa te zavrnejo. Zgodovinsko gledano sem najbolj ponosen na vztrajanje, da imamo »svojo« uro za glavne televizijske novice. Sprva je bila to 19.15, kasneje pa 19.00. Ko smo gledalce prepričali s pravimi novicami ob »naši« uri, je šla zgodba Pop TV samo še navzgor.
Nam zaupate, kakšne vsebine pa vas pritegnejo pred televizijski zaslon?
Joj, moj seznam najljubših oddaj je zelo mešan. Na TV Slovenija sem strasten gledalec oddaje Ljudje in zemlja iz koprskega studia. Tam si ogledam tudi kakšen dober dokumentarec, saj imajo res dober uredniški izbor. Včasih pogledam kakšno dobro nogometno tekmo. Vse ostalo pa gledam v službenem času …
Pred vrati je poletje, verjetno si boste tudi vi vzeli čas za oddih. Kako ga nameravate preživeti?
Z družino, nekje, kjer je toplo in slano.
Če zaključiva v slogu revije – kaj pa vas v življenju najbolj navdihuje?
Ljubezen.
Sandra Krkoč Lasič
