Podjetje Gramint, katerega uspešno zgodbo je napisal predvsem direktor Jan Zelinšček, v teh mesecih obeležuje deseto obletnico svojega delovanja. V njihovi ponudbi je mogoče najti skoraj vse za gradnjo, specializirani so predvsem za prodajo suhomontažnega programa, toplotnih in zvočnih izolacij, materialov za gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih objektov ter izdelkov za kakovostno izdelavo streh in ostrešij. Toda kupci k njim ne zahajajo samo zaradi bogate ponudbe visoko kakovostnih materialov, pogosto iščejo tudi nasvete. Vodilo zaposlenih je namreč ob izdelkih ponuditi tudi znanje. Podjetje je bilo najprej nameščeno v majhnem prostoru v Dobravljah, po petih letih se je po sili razmer preselilo v precej večji objekt v Kromberk. Najprej so se spraševali, kaj bodo počeli s tako velikimi prostori, že dve leti kasneje pa so najeli še dodatno skladišče. Danes jih imajo skupno že štiri in še kakšno bi jim prav prišlo. Manjšo poslovalnico, nekakšno kmetijsko zadrugo, imajo tudi v Šempasu. Podjetje trenutno skupno zaposluje 14 ljudi. »Imam zelo dober kolektiv, s katerim je veselje delati. Najtežje je najti ljudi, ki te razumejo in ti sledijo, pa če gre za delo skladiščnika, trgovca ali šoferja. Vsak se mora zavedati, da brez njegovega dobrega in vestnega dela ni celote,« pojasnjuje Jan Zelinšček, ki je sam nekoč delal kot pomočnik zidarja, marsikdo pa ga pozna tudi kot soorganizatorja zdaj že nekdanjega festivala Rock Batuje.
Kako se je začela zgodba s podjetjem Gramint?
Pred več kot desetimi leti sem že delal v podobnem podjetju, kjer sem skrbel za gradbeni sektor, vendar je to podjetje zašlo v težave in posledično v stečaj. S sodelavcem sva se nato čez noč dogovorila, da prevzameva vajeti. Od nekdanjega direktorja sva v najem vzela prostore v Dobravljah, odkupila zaloge in zagnala podjetje. Kmalu sva opazila, da sva si naložila veliko breme, saj so naju zaradi dolgov starega podjetja dobavitelji pogosto gledali postrani. Dejansko nisva štartala z ničle, temveč celo z velikim moralnim minusom, zato je partner kmalu obupal. Naknadno smo združili moči s tujim partnerjem in zgodba se uspešno razvijala naprej.
Podjetje ste odprli ravno v obdobju začetkov gospodarske krize. Kaj je bilo ključno za vaš obstoj?
Podjetje smo uradno odprli prvega decembra 2007, v začetku leta 2008 pa se je začela recesija. Začeli smo torej v najslabšem možnem času, zato sem si rekel, da slabše ne more biti. Kot trgovina z gradbenim materialom smo bili takrat vrženi v isti koš kot ostala propadajoča gradbena podjetja, recimo Primorje ali SCT, zato nas banke niti pogledale niso. Ampak mislim, da je bila ključna naša žilavost. Že zelo zgodaj smo se začeli usmerjati v nekoliko drugačen sistem trgovine. Nismo namreč ponudnik, ki prodaja samo izdelke, nudimo tudi rešitve. V trgovino pride veliko ljudi po nasvete in navodila za pravilno gradnjo, po Sloveniji pa imamo mrežo petih potnikov, ki so obenem tehnični svetovalci na terenu in strankam predajajo veliko znanja. Ne svetujejo le fizičnim osebam, ampak tudi arhitektom, projektantom in izvajalcem, ki jih je včasih potrebno poučiti o kakšnem novem materialu. To nas ločuje od ostalih ponudnikov, saj smo samo na ta način lahko konkurenčni velikim trgovcem.
Pripravljate tudi strokovne posvete o gradnji. Kakšen je odziv strank?
Predavanja so bila namenjena predvsem fizičnim strankam, vendar je bilo teh zelo malo, so jih pa v večjem številu obiskovali izvajalci, projektanti in arhitekti. S posveti smo začeli lansko leto, nadaljevali pa bomo to zimo, saj želimo strankam, ki so trenutno v postopku gradnje, ponuditi čim več informacij na preprost način. Če izpostavim samo primer plesni, s katero ima skoraj vsak kdaj težave. Mnogi zapravijo ogromno denarja za razna sredstva za odstranjevanje, na naših predavanjih pa ljudi enostavno vprašamo, ali vedo, kako nastane plesen na domačih salamah. Veliko ljudi pozna odgovor, da mora biti v prostoru vsaj 14 dni 80 odstotna ali višja vlažnost, da plesen začne uspevati. Na enak način nastane plesen na steni, kar pomeni, da je potrebno zmanjšati vlago v prostoru ali dvigniti temperaturo zidu, da plesen sploh ne nastane.
Najbrž se morate tudi sami precej izobraževati?
Seveda. Veliko obiskujemo seminarje in predavanja, smo pa tudi fizično prisotni na samih objektih v gradnji. Radi vidimo, da nam stranke pošiljajo fotografije s terena in nas redno obveščajo. Povratne informacije strank in izkušnje nam omogočajo, da nenehno iščemo nadgradnje. S partnerjem iz tujine smo predstavili že kar nekaj novih idej in skupaj razvili več novih artiklov, ki jih doslej na trgu še ni bilo.
Kako bi današnjo situacijo v gradbeništvu primerjali s stanjem pred desetimi leti?
Nismo še v času pred krizo, ko se je veliko gradilo, smo pa glede prodaje na dobri poti do tja. Po televiziji lahko slišimo, kako je vse slabo, zato se stvari le počasi normalizirajo. Me pa skrbi kakovost, ker večina ljudi še vedno kupuje materiale, ki so cenovno najbolj ugodni, kar seveda pomeni slabšo kakovost. Gospodarska kriza je povzročila nižanje cen materialov in gradnje, kar je privedlo do tega, da so investitorji začeli pritiskati na izvajalce, ti pa so primorani iskati najcenejše produkte in rešitve. Ta krog je ustvaril situacijo, da se trenutno v 70 odstotkov primerov vgrajuje slabše materiale kot pred 15 ali 10 leti. Posledično so na številnih objektih že po nekaj letih potrebne sanacije. To je paradoks krize.
Kaj strankam v takšnih primerih svetujete?
Hišo po vsej verjetnosti gradimo enkrat, mogoče dvakrat v življenju, v njej pa preživimo veliko časa. Žalostno je, da ljudje ne dajejo velikega poudarka na kakovost gradbenih materialov in gledajo skoraj izključno na nizko končno ceno gradnje. Ko pa gre recimo za nakup novega avtomobila, vsi vidijo razlike v kakovostnih razredih. V našem podjetju prodajamo kakovostne materiale, s katerimi lahko le za nekoliko višjo ceno dosežemo, da so objekti precej bolje izolirani, zrakotesni in s tem trajnejši. Marsikdo, ki je pred leti poslušal naše nasvete, nam je danes zelo hvaležen. Sami poudarek dajemo »dihanju« objekta. Radi rečemo, da mora biti hiša kot Gore-Tex jakna, v kateri ni kondenza in plesni, ne dopušča nenadzorovanega uhajanja zraka, je topla in nas varuje pred vetrom.
Veliko se udeležujete raznih sejmov. Kako se to obrestuje?
Veliko podjetnikov pravi, da so sejmi nesmiselni in ne prinašajo dobička. Z njimi se strinjam v primeru, da je njihov načrt na sejmu prodajati, saj dandanes hodijo kupci na sejme predvsem zbirati informacije. K nam prihajajo že z zasnovami projekti in nas sprašujejo, kako nekaj izdelati in kakšen material pri tem upora
biti. Po vsakem sejmu dobivamo veliko elektronske pošte z vprašanji o tem, kje nas lahko ponovno najdejo in ali imamo v njihovi bližini kakšna predavanja. Sejmi torej veliko pripomorejo, ampak ne čez noč, saj morajo ljudje podjetje najprej spoznati. Prvih nekaj let tudi sami nismo veliko pridobili na ta način. Sedaj smo že 10 let prisotni na vseh pomembnih sejmih v Sloveniji, dodajamo nove artikle v prodajni program in povečujemo količino strokovnega znanja, zaradi česar doživljamo večje povpraševanje strank.
Kakšni so načrti podjetja za prihodnost?
Dolgoročen načrt je, da skupaj z nekaterimi partnerji v Novi Gorici postavimo tehnično-logistični center, s katerim bomo lahko naš način prodaje v Sloveniji razširili tudi v ostale države nekdanje Jugoslavije. Hkrati pa povečati število strokovnih seminarjev na vseh področjih, ki jih pokrivamo, širiti naše znanje in ga deliti z drugimi, da izboljšamo kakovost gradnje.
Nam za konec zaupate še, ali imate pri delu kakšen poseben moto?
Delati je potrebno z lastnimi rokami, nič ne pade z neba. Tisto, kar narediš s svojimi rokami, znaš tudi ceniti. Če verjameš v to, kar delaš, te pri tvojih ciljih nič ne more ustaviti.
Sandra Krkoč Lasič
Foto Damir Ipavec
