Jurij Batagelj je v plesu dosegel, kar se je doseči dalo, vendar se tudi po več desetletjih elegantnega gibanja po parketu plesa še ni naveličal. Nasprotno, svoje bogato znanje in izkušnje rad prenaša naprej tako doma kot po svetu. Ujeli smo ga v Hong Kongu, kjer je že peto leto zapored z enim letom premora (zaradi covida) umetniški vodja in režiser velikega dobrodelnega plesnega večera. »Zadnje čase se počutim super. Veliko je projektov, predstav in dela, ki me ohranjajo aktivnega in inspiriranega. Zadnje leto pišem knjigo za plesalce in neplesalce, z Jagodo Batagelj pa v decembru prirejava posebno plesno delavnico na temo pasodobla in še bi lahko našteval,« veselo pove svetovni plesni as.
Jurij prihaja iz Ajdovščine, a ji tako kot domačini pravi čisto drugače. »Je majhno, a zelo svetovljansko mesto, ki se tako kot ostali dve svetovni znamenitosti začne z W. »Wajdovšna« se zlahka kosa z Wimbledonom in Washingtonom,« se smeji Jurij, ki je v Ajdovščini naredil svoje prve plesne korake. Za ples se je odločil sam in se samoiniciativno vpisal v plesno šolo. Hitro se je pokazala njegova nadarjenost, s trdim delom in predanostjo pa so prišli še uspehi.
Ustvarjal bo, dokler bo lahko dihal
»Trdo delo je pogoj, da si sploh daš možnost postati dober plesalec. Talent je potreben kot pika na i, ki plesalca naredi iz dobrega v izjemnega. Vendar je tu tudi tretja komponenta, ki je najpomembnejša, tj. potrpežljivost. Plesalec ne postaneš z danes na jutri. Potrebno je veliko število ponovitev, uspešnih in neuspešnih, da prideš do nivoja, ko gibi postanejo “avtomatični”, za kar je potrebna potrpežljivost. Uspešen plesalec bo v svoji karieri šel čez mnogo več padcev kot vzponov,« pravi Jurij, ki od plesa tudi živi. Od tega se da živeti, če si prilagodljiv in greš v korak s časom. Danes je tekmovalni ples v Sloveniji skorajda butična dejavnost. Tudi družabni ples je postal drugačen. Plesni šovi, kot je Zvezde plešejo, in predvsem plesni vplivi vzhoda in zahoda so v Slovenijo pripeljali novo zvrst, ki ji v tujini pravijo ProAm.
»V času korone sem imel osebno krizo, saj sem po razhodu z Jagodo izgubil tudi očeta, za piko na i pa sem ostal brez dela, kar je zelo negativno vplivalo name. Po začetni krizi sem se veliko ukvarjal z osebno rastjo in meditacijo, kar počnem in bom nadaljeval tudi v prihodnosti. Nekako se poskušam ravnati po reku zdrav duh v zdravem telesu. Zame je bila ta izkušnja nujna, saj sem se iz nje veliko naučil in sem zato danes boljši človek, pedagog in plesalec,« je iskren Jurij. »Najlepša stvar, ki se mi je v tem času zgodila, je pa seveda, da sem na povabilo Siniše Bukinca, priznanega slovenskega plesalca, začel sodelovati s Koprskim gledališčem pri pravljicah Rdeča kapica in Žabji kralj. Super izkušnja in tudi v času največjega “lockdowna” smo uspeli plesati, kar nam je kot plesalcem pomenilo veliko. Prav zato se zahvaljujem koprskemu gledališču in direktorici Katji Pegan, da nam je to omogočila,« pove plesalec, ki je, kljub temu da je že na drugi strani štiridesetice, v odlični kondiciji.
V zadnjih dveh letih je zelo aktiven, kar se pozna tudi na kondiciji. Ne mine dan, ko ne bi vsaj nekaj naredil za svoje telo, pa naj gre za fizično vadbo ali plesni trening. Odkar je plesno upokojen, je tega manj, vendar dovolj, da se tu pa tam še lahkotno zavrti. Jurij je prepričan, da dobrega plesalca naredi predvsem inteligenca. »Brez inteligence in neke širine kot plesalec ne moreš dobro funkcionirati. Kaj mislim s tem … Plesalec mora biti telesno in psihološko uravnovešen, poznati in prepoznati mora, kaj rabi v danem trenutku: koliko treninga, katero informacijo itd. Lahko si talent in garač, vendar je polovica uspeha v glavi, pomembno je, da se znaš sprostiti in biti v trenutku. Ples je živa stvar in ko enkrat obvladaš korake, se moraš spojiti z glasbo in s partnerjem. Seveda je talent pika na i, ki plesalca naredi izjemnega,« pravi in dodaja, da ima poleg plesa tudi druge stvari, ki ga sproščajo. Obožuje svoj starodobni avto, s katerim se bo v kratkem lotil še posla, piše knjigo, pripravlja nove projekte, meditira, hodi, teče, se ukvarja z modeliranjem radio vodenih modelov. Seveda pa se ne more upreti dobri glasbi. Prisega na swing glasbo 30., 40. in 50. let prejšnega stoletja, časov velikih orkestrov Glenna Millerja, zvezd Sinatre, Sammyja Davisa Jr., Elle Fitzgerald ipd. Obstaja pa dama, ki ga z lahkoto ovije okoli prsta – ime ji je Iva in stara je komaj pet let. Seveda gre za Jurijevo in Jagodino hčerko.
Iva ga ovija okoli prsta
»Mislim, da sem kar v redu očka. Nisem popoln, sem pa dober vzor. Kot starš svoji petletni hčerkici želim biti vzor in inspiracija s svojo strastjo do dela, življenjskimi načeli in veseljem do življenja. Dan za dnem je seveda izziv in nenehna šola, da bi postal še boljši. Z Jagodo se sproti dogovarjava in poskušava preživeti nekako vsak pol časa z Ivo. Težava je, da sem se preselil na Primorsko, Iva pa hodi čez teden v vrtec na Gorenjskem. Manjkajoči čas poskušam nadomestiti tako, da je Iva za praznike in počitnice pri meni. Če si bo želela plesati, jo bom podprl. Trenutno dvakrat na teden obiskuje balet, razvija pa tudi ljubezen do naše zvrsti plesa, saj Jagodo spremlja na uricah plesa za najmlajše. V tekmovalnem smislu bi rekel, da je plesni svet kar moški svet. Za to je veliko razlogov. Eden izmed njih je, da je veliko več plesalk oziroma ljubiteljic plesa kot plesalcev. Seveda pa je dober plesalec ali pedagog vedno uspešen, ne glede na spol,« pravi Jurij, ki ima zelo jasne načrte za prihodnost.
Želi si ustvarjati nove poslovne izzive, nove plesne pare/zvezde, organizirati plesne delavnice, delati plesne predstave. V bližnji prihodnosti si z Jagodo želita organizirati tudi mednarodno plesno tekmovanje. Njegov osebni cilj je postati najboljši plesni pedagog in učitelj na svetu, širiti znanje in pomagati plesalcem in ljubiteljem plesa doseči njihove cilje.
Andreja Comino
Foto: osebni arhiv Jurija Batagelja
