Ajda Konjedic, doktorica veterinarske medicine, že pet deluje kot certificirana veterinarska akupunkturistka pod okriljem svetovne organizacije veterinarskih akupunkturistov IVAS. Ker je želela živalim, ki jo vseskozi spremljajo tudi v zasebnem življenju, pomagati na čim manj invaziven in naraven način, se je po končani veterinarski fakulteti odločila, da se poda na samostojno pot. Svojo dejavnost izvaja v AcusVet, kjer ponuja terapije za živali z raznoraznimi težavami in boleznimi, katerih lastniki iščejo celosten način zdravljenja, ki bi njihovim ljubljenčkom olajšal ali podaljšal življenje.
Kaj pravzaprav je akupunktura za živali? Kako se razlikuje od klasične veterinarske medicine? Gre z njo z roko v roki?
Gre za metodo zdravljenja tradicionalne kitajske veterinarske medicine (TKVM), pri kateri z vstavljanjem igel v specifične točke na telesu sprožimo pretok energije in s tem dosežemo samozdravljenje. Poleg te metode k tradicionalni kitajski veterinarski medicini (TKVM) sodijo še zdravljenje s pomočjo zelišč (fitoterapija), zdravljenje s pomočjo hrane ter masaža akupunkturnih točk (tuina). Pri anamnezi po TKVM nas zanima, ali žival išče bolj topla oz. hladna mesta, kakšna je po karakterju, kakšno je stanje dlake, kdaj se simptomi bolezni poslabšajo (ponoči, podnevi), ali se z gibanjem izboljšajo itd. Na podlagi diagnostike akupunkturnih točk, pregleda jezika in pulza se začnejo izvajati terapije.
Povezovanje klasičnega veterinarske medicine in tradicionalne kitajske veterinarske medicine je vsekakor zelo dobrodošlo. V številnih primerih je treba pridobiti rentgenske ali laboratorijske izvide, izvide CT-ja, magnetne resonance … Na podlagi izvidov se odločim, ali je žival primerna, da na njej izvajam akupunkturno terapijo, ali ne. Integrativen pristop je ključen, sploh pri kroničnih boleznih, kjer s pomočjo akupunkture skušamo zmanjšati ali popolnoma ukiniti uporabo nekaterih zdravil (npr. analgetikov).
Kakšne bolezni ali poškodbe lahko zdravimo ali lajšamo s to metodo?
Akupunktura zajema širok spekter zdravljenja in rehabilitacije. Primerna je za živali, ki bolehajo za boleznimi mišic in sklepov, živčnega sistema in urogenitalnimi obolenji (npr. kronična ledvična odpoved). Zelo dobro se obnese pri avtoimunih obolenjih, obolenjih jeter in težavah, ki nastopijo s starostjo (nespečnost, oteženo vstajanje, hoja po stopnicah, inkontinenca blata in urina). Primerna je tudi kot oblika rehabilitacije po operacijah in poškodbah. Pomembno je poudariti, da deluje tudi preventivno oz. da zavira razvoj prej omenjenih bolezni in simptomov.
Kako se živali odzovejo na igle? So bolj prestrašeni lastniki?
Velika večina igle zelo dobro in mirno sprejme. Mnoge med terapijo celo zaspijo. Akupunkturne igle so zelo tanke, zato se vbodov ne čuti. Lastnik je med terapijo ves čas prisoten. Ker so živali s svojimi skrbniki povezane, je seveda zelo pomembno, da lastnik oz. lastnica akupunkturo sprejema kot neboleč postopek. Tako se hitreje prilagodijo. Pri tistih, ki se igel bojijo, na akupunkturnih točkah uporabim laser.
S čim lahko podpremo delovanje akupunkture?
Poleg uporabe laserja akupunkturno zdravljenje sama največkrat nadgrajujem z manualno terapijo, ki je odlična za sproščanje mišic in fascij. Lastnikom svetujem tudi o naravni prehrani (surovi ali kuhani) in jim priporočam razne prehranske dodatke ter zelišča.
So ljudje naklonjeni alternativnim metodam zdravljenja ali opažaš določeno zadržanost?
Lastniki so vedno bolj odprti za tovrstne alternativne metode zdravljenja, saj se jih tudi sami poslužujejo v večji meri kot nekoč, zato je zavedanje, da so le-te dobre tudi za njihove ljubljenčke, vedno večje. Slovenci so te prakse odlično sprejeli, k meni pa prihajajo tudi stranke iz sosednjih držav. Ko ljudje vidijo, da se da živalim pomagati tudi na povsem naraven način, so zadovoljni in se vrnejo.
Zakaj si se odločila, da se podaš v te vode?
Po dokončani veterinarski fakulteti sem živalim želela pomagati na čim manj invaziven in naraven način. Navdušilo me je dejstvo, da akupunktura poudarja celosten pristop. V času študija sem si s prostovoljnim delom v različnih veterinarskih ambulantah in v zavetišču Scooby Medina v Španiji nabirala dodatno veterinarsko znanje in izkušnje iz klasične veterinarske medicine. Februarja 2014 sem se začela izobraževati na področju akupunkture za živali v Bruslju pod okriljem belgijske organizacije BEVAS, ki deluje v okviru svetovne organizacije veterinarskih akupunkturistov IVAS. Decembra 2015 sem uspešno opravila izpite iz veterinarske akupunkture in pridobila naziv CVA (certificirana veterinarska akupunkturistka). Ker se zavedam, da je znanje treba nadgrajevati, se vseskozi izobražujem na področju nevrologije, manualne terapije, naravnega prehranjevanja psov in mačk …
Kaj bi odgovorila skeptikom, ki ne verjamejo v uspešnost tvojih terapij?
Zame so dovolj velik dokaz vidni rezultati izboljšanja poteka bolezni. Mnogo ljudi govori o placebo učinku, ki ga je živalim težko pripisati, saj se ne morejo prepričati, da jim je terapija pomagala. Vsak lastnik pa je seveda odgovoren za svojega ljubljenčka in na koncu presodi, kaj je po njegovem mnenju zanj najboljše.
Kaj nam lahko dajo živali, česar nam ljudje ne morejo?
Vsekakor brezpogojno ljubezen, ki jo je pri ljudeh težko najti.
Barbara Skorjanc
Foto Tanja Zrinski
