Lep nasmeh je ena prvih stvari, ki jo običajno opazimo na človeku, česar se dobro zavedajo tudi v zobozdravstvenih ambulantah Modri zob. »Odlikuje nas strokovnost, hkrati pa se trudimo prisluhniti pacientu, tako da smo do njega človeški, prijazni in empatični. Predvsem pa v zobozdravstvo vnašamo nežnost, kar narekuje tudi naš slogan,« način dela oriše dr. dentalne medicine Nina Bužančič, ki je pred dobrim letom vzpostavila novogoriško ambulanto Modrega zoba, enega od štirih tovrstnih centrov pri nas.
Nina, ki sicer prihaja iz Brežic, si je v Novi Gorici ustvarila drugi dom. V prvi vrsti jo je sem pripeljala ljubezen, vendar pravi, da so piko na i dali bližina morja, Dolomitov in malce bolj italijanski način življenja. V njeni ordinaciji, kjer paciente skupaj z asistentko Darjo pričakata s toplim nasmehom in skodelico čaja, so na voljo tako preventivne storitve kot tudi splošno in estetsko zobozdravstvo.
Ponudba v vaši ambulanti je zelo široka, tako da pacientu nudite celosten pristop. Zakaj je ta tako pomemben?
Pacient vedno najprej pride na pregled, ki traja okoli 45 minut. Povprašamo ga o njegovih morebitnih težavah in željah, nato ob rentgenskih slikah in fotografijah ustne votline pojasnimo njegovo stanje in pripravimo predlog celostne obravnave. V naši ordinaciji nudimo denimo tudi oralno kirurško oskrbo, če jo nekdo potrebuje. Sami pacienta zgolj usmerimo, nato pa je na njem odločitev, za katere storitve se bo odločil. Končni cilj je vedno zdrava ustna votlina, v kateri vsaj nekaj časa ne bodo potrebni večji zobozdravniški posegi, ampak zgolj redni letni kontrolni pregledi.
Zobje odražajo naše zdravstveno stanje, higieno in življenjski slog nasploh. Koliko se v splošnem zavedamo pomena skrbi za ustno votlino?
Ustna votlina predstavlja vstop v naše telo, zato je izjemno pomembna. Zavedanje za njeno skrb je čedalje močnejše in čedalje več se o tem govori ter piše, še vedno pa je relativno slabo. Medtem ko ob ostalih vidnih zdravstvenih spremembah takoj hitimo k zdravniku, se za težave z zobmi in dlesnimi pogosto ne zmenimo, saj je ustna votlina bolj skrita. Dolgo se je dajalo premalo poudarka predvsem na zdravje dlesni, čeprav njihovo obolenje v najhujšem primeru lahko vodi do izgube zob. Starejša populacija pogosto razmišlja, da je povsem normalno v starosti izgubiti zobe in jih zamenjati s protezo, kar seveda ni res. Včasih je zdravstvo funkcioniralo tako, da so ljudje hodili k zobozdravniku samo, ko so začutili bolečino ali jim je ven padla plomba, vendar je to enako, kot če bi zid popravili šele, ko se bo hiša že skoraj porušila. Telo nam včasih dela medvedjo uslugo, ker pogosto prikrije zdravstvene probleme in prepreči bolečino. Prav zato paciente skušamo ozavestiti glede rednih obiskov zobozdravnika, vsaj enkrat, še bolje pa dvakrat letno. Naši pacienti so nam hvaležni, da jih opominjamo na kontrole.
Kakšna pa mora biti vsakdanja preventiva ustne votline?
Vsakemu pacientu povem, da sta zobna ščetka in nitka veliko cenejši kot vse samoplačniške zobozdravstvene storitve. S čim mehkejšo ščetko umivamo zobe dvakrat na dan, pomembno pa je, da ščetine pridejo pod dlesen, saj je ravno rob med zobom in dlesnijo najbolj dovzeten za nabiranje zobnih oblog. Medtem ko je ustna voda samo za boljši občutek, pa je obvezna uporaba zobne paste. Priporočam zobne paste s fluoridi, saj jih ne zaužijemo in je zato strah pred nezdravimi snovmi odveč. Najmlajšim so paste posebej prilagojene, zato se mlečne zobe pred kariesom zaščiti še s fluoridnim premazom, pomembno pa jih je tudi čim prej, že okoli 3. leta, navaditi na nitko, sprva naj se z njo le malce igrajo. Da bodo stalni zobje zrasli v zdravo okolje, je potrebno omejiti sladkarije oziroma jih ponuditi skupaj z obroki, kajti ph v ustih ne sme nihati prevečkrat na dan, saj je na ta način manjša možnost za razvoj kariesa. Seveda so tako glede higiene, zdrave prehrane kot tudi rednih obiskov zobozdravnika otrokom najboljši vzor njihovi starši.
Marsikdo se spopada z nezadržnim strahom pred zobozdravniki. Kako takšnim pacientom pomagate prebroditi za njih težke trenutke?
Pacientov, ki imajo strah pred zobozdravnikom, je čedalje več, kar običajno izhaja iz slabih izkušenj in napačnih vzorcev iz preteklosti. Pri nekaterih se lahko razvije fobija in morajo pred obiski zobozdravnikov poiskati pomoč celo pri terapevtih. Najtežje se je odločiti za prvi obisk, ampak takrat tako ali tako opravimo zgolj pogovor, da prebijemo led, nato pa je vsak prihod enostavnejši. Za takšne paciente si vzamem več časa. Že v čakalnici se jim ponudi čaj, da jim je prijetno in se lažje pomirijo, posege pa jim skušam čim bolj približati, tako da vseskozi razlagam, kaj se dogaja v njihovih ustih, vmes naredim več premorov in povprašam po počutju. Pacienta je nujno opozoriti na morebitno bolečino, čeprav posegov skoraj nikoli ne opravljam brez anestezije. Po potrebi uporabljam tudi površinske anestetike v obliki tekočine, ki jih namažem pred vbodom injekcije in je tako že samo vbrizgavanje anestezije manj neprijetno. Med plombiranjem dosti ljudi kar zaspi, saj popolnoma ničesar ne čutijo. Nihče pa mi za zdaj še ni pobegnil s stola (smeh).
Na kakšen način pa se skušate približati najmlajšim?
Zelo podobno kot odraslim, le da vse skupaj poteka na bolj poenostavljen način in skozi igro, začenjamo pa z malimi koraki, kot je pravilno ščetkanje. Precej je odvisno, kako starši otroka pripravijo na obisk zobozdravnika, seveda jih je narobe strašiti, a prav tako ne smemo lagati, da čisto nič ne bo bolelo, če vemo, da bo na primer potrebno dati anestezijo. Otrok mora vedeti, kaj naj pričakuje. Priporočljivo je tudi, da se najmlajši spoznajo z zobozdravnikom, ko še ni nikakršnih težav, saj ko enkrat nastopi bolečina, je že v startu vse neprijetno.
Ste se kot otrok sami kdaj bali sesti na zobozdravniški stol?
Sama se na srečo nikoli nisem bala zobozdravnikov. Ko sem še imela mlečne zobe, je bila po potrebi moj zobozdravnik kar babica. Če se je kakšen zob majal, je malce pogledala v usta in ga na hitro izpulila, da si komaj kaj čutil, brez kakršnekoli bolečine.
Obisk zobozdravnika je za vsakogar do neke mere neprijetno opravilo. Kako sami dojemate ta poklic, ki med ljudmi ni posebej priljubljen?
Vem, da smo zobozdravniki nezaželeni in ima veliko ljudi strah pred nami, kar je včasih tudi zame nekoliko psihološko naporno, vendar me to ne odbija od tega poklica. Ravno nasprotno. Najbolj zadovoljna sem takrat, ko pacientom pomagam premagati strah in prav taki ljudje so na koncu vedno najbolj hvaležni. Velikokrat namenijo lepo besedo, včasih priteče celo kakšna solzica sreče, nekateri se postopoma kar udomačijo pri nas. Seveda pa je vselej največje zadoščenje zobe v slabem stanju pozdraviti, obnoviti nasmeh in pacientu odpraviti bolečino. Marsikomu se morda zdi čudaško, da zobozdravniki nimamo zadržkov z brkljanjem po ustih drugih, a sama še vedno z veseljem preučujem in rešujem najbolj zapletene primere in zobe v najslabšem stanju.
Vse več ljudi se k vam obrača tudi zaradi estetskih razlogov. Za katere posege je največ zanimanja?
Med estetskimi popravki je posebej priljubljeno beljenje zob, ki je neinvaziven postopek, a ga lahko opravimo le na zdravih zobeh in dlesnih. Pri nekom, ki ima malce zabarvane zobe, lahko v desetih dneh dosežemo veliko spremembo. Sicer je mogoče poustvariti povsem bele zobe, ampak si jih nihče med pacienti na srečo še ni zaželel in temu niti ne bi ugodila, saj je videti nenaravno in nelepo. Včasih kdo sicer pride tudi z nerealnimi željami, da bi recimo imel lepe zobe za vsako ceno. V zadnjem času so denimo moderne luske oziroma estetske fasete, kar dosežemo z brušenjem sprednjega dela zoba. A vsak poseg na zdravem zobu ga rahlo poškoduje, zato se ob takšnih željah vedno vprašam, ali bi to naredila tudi sebi. Vselej poudarjam, da lepote ne predstavlja samo bela keramika, tisti umeten hollywoodski nasmešek, ampak je pomembno, da so zobje skupaj z dlesnijo čisti in zdravi.
Pravimo, da lep nasmeh odpre marsikatera vrata. Kaj vaše strokovno oko lahko razbere iz posameznikovega nasmeha?
Seveda takoj opazim nezadostno skrb za ustno votlino, ki ne prinaša le zdravstvenih težav, ampak za seboj povleče tudi zadrege v socialnem življenju. Nekdo, ki mu manjkajo zobje, si morda težko najde partnerja ter mu je v družbi nerodno govoriti in se smejati. Lep nasmeh zatorej res odpira marsikatera vrata, ne le zato, ker izžareva privlačnost človeka, ampak odraža tudi njegove higienske navade. Tudi znan rek, da obleka naredi človeka, še ne pomeni, da mora biti oprava izjemno draga, ampak je pomembno, da je čista in urejena. Zobje so torej resnično ogledalo našega vsakdana in skrbi za celotno telo.
Sandra Krkoč Lasič
Foto Alan Marc
