Sonja Prosen prihaja iz okolice Ilirske Bistrice, ki s svojo lepo naravo prav kliče, da se podamo na njene travnike in v gozdove. In prav narava je tista, kjer je Sonja pred nekaj leti začela uresničevati navdihujočo zamisel, ki je danes pravzaprav njen hobi, pa tudi občasna poslovna dejavnost. Flower art je »družina«, v kateri domujejo prav posebne cvetlične gospodične. Gre za ženske portrete, ki nastajajo le iz tistega, kar trenutno ponuja narava. Pogosto se zgodi, da gobe, fižol ali zeljni listi, ki jih uporabi pri delu, na koncu pristanejo na krožniku. »Trudim se, da ne utrgam ničesar, kar ni nujno in česar ne bom porabila. Kadar utrgam še posebej lep cvet, se tolažim z mislijo, ki sem jo nekoč prebrala – če utrgaš cvet, naj ima neki večji smisel, pomen. Če vem, da bom ustvarila motiv, ki bo osrečeval tudi druge ljudi, da jim bo pričaral nasmeh na obraz, se mi zdi to dober razlog za izjemo,« pove sogovornica, ki je tudi avtorica poletne naslovnice revije Navdih.
Sonja, od kod ideja za ustvarjanje cvetličnih kreacij?
Ideja se je porodila nekega pomladnega dne, ko sem nekaj podobnega videla v reviji. Takoj me je prijelo, da bi poskusila tudi sama nekaj ustvariti. Spomnim se, da je cvetoča glicinija na domačem dvorišču kar klicala po tem, da se ji posvetim prvi. In to je bilo to, kot radi rečemo. Ljubezen na prvi pogled, prvi ustvarjeni portret … Iz rož in drugega naravnega materiala, kot so kamenčki, vejice, pridelki z vrta, naredim različne motive in jih položim na ravno podlago. Motive fotografiram in natisnem na različne izdelke. 
Delate predvsem portrete. Je za to kakšen poseben razlog?
Niti ne. Začela sem z ženskimi portreti in sploh se jih ne naveličam. (Smeh.) Rojevajo se spontano. Vsaka ima svojo zgodbo, svoj karakter … Zdi se mi, da se kar hočejo roditi, da je njihov čas in jaz jim le pomagam na svet.
Izvrstno ste upodobili tudi Frido Kahlo. Je njen portret nastal med ustvarjanjem ali ste že vnaprej vedeli, kaj bo nastalo? Upodabljate tudi druge znane obraze?
Frida me je od vedno inspirirala. No, saj vem, da ne le mene. Tudi veliko drugim pomeni sinonim za moč, lepoto, ljubezen, strast, vztrajnost … Verjetno marsikdo v njej najde nekaj posebnega, saj je bila res močna ženska z izjemno zgodbo. Enostavno sem dve vejici primaknila eno k drugi in nastale so njene značilne obrvi. Cvetje v laseh pa ji tudi ni bilo tuje. Poskusila sem še z nekaj namenskimi upodobitvami, pa se je to izkazalo za precej večji izziv, povezan predvsem s potrpežljivostjo in časom. Slednjega pa žal ni nikoli dovolj.
Pri delu uporabljate samo materiale, ki jih v tistem trenutku ponuja narava. Svinčnik in lepilo nista vaša pomočnika?
Res je. Najraje grem na sprehod, v naravo, kjer naberem, kar trenutno raste – in to je povod za ustvarjanje. Idealno je delati poleti na vrtu, ko je barv in tekstur v izobilju, pa tudi dnevi so daljši in svojemu hobiju lažje posvetim uro ali dve. Na gladko podlago postavim vejice, cvetove in ustvarim motiv. Nič ne rišem, skiciram, lepim … Še strižem ne, razen večjih kosov, denimo vej. Veter mi večkrat nagaja, saj delam v glavnem zunaj. Nekje sredi procesa začnem fotografirati, kar nastaja, in zaključim, ko menim, da je nasmeh ravno prav zapeljiv ali oči dovolj iskrive … Ali pa me preženeta prihajajoči večer in pomanjkanje svetlobe. Velikokrat namreč ustvarjam v poznih popoldanskih urah, po službenih obveznostih. Po zaključku uporabljeni material pristane na kompostu, v loncu ali pa kot nadaljnja dekoracija na moji mizi.
Na začetku sva povedali, da zelenjava, ki ste jo uporabili za portret, nemalokrat konča v kuhinjskem loncu.
O, ja, seveda! Prej ali slej bom rekla. Spomnim se popoldneva, ko sem nabrala res lepe gobe dežnikarice. Po prihodu domov sem na hitro ustvarila motiv, fotografirala, čez urico pa so bile za večerjo že pohane marele.
Cvetlične gospodične so lahko tudi prisrčno in izvirno darilo.
Veliko ljudi mi pove, da so prejemniki zelo navdušeni nad cvetličnimi gospodičnami. Nekateri izberejo pravi motiv glede na vrsto rož, ki so všeč obdarovanki, nekateri izbirajo po barvah … Šopki ovenijo, te moje gospodične pa vas vse leto lepo gledajo in vas mimogrede popeljejo na cvetoče poljane, vrtove.
Kdo so vaši kupci? Kje se lahko dobijo vaši izdelki?
Kupci so zelo različni. Nekateri želijo sebi podariti nekaj, kar jim je všeč, spet drugi iščejo darilo za bližnje. So tako domači kot tudi tuji. Preko svoje spletne trgovine, ki jo imam odprto na platformi Etsy, izdelke pošiljam na vse konce sveta – še največ v ZDA. Seveda pa me lahko spremljate tudi na moji FB-strani ali na Instagramu, mi pišete, pa najdemo pravi izdelek po vaših željah. Tudi v nekaj trgovinah po Sloveniji ponujajo moje izdelke, gostujem tudi na platformah Redbubble in Society6. Sem prilagodljiva in se posvetim vsakemu, ki ga zanima to, kar počnem. Pa tudi na kak sejem rada pridem. Pravzaprav že pošteno pogrešam druženje v živo.
Omenili ste, da je to za vas izvrstna terapija, sproščanje. Je narava tista, ki nam lahko da odgovore in zavetje, tudi pomiritev?
Vsekakor. Sploh v preteklih letih, ko sem se vozila v službo in dve uri na dan preživela na poti, mi je ta urica na vrtu res veliko pomenila. Zadnje leto sicer delam od doma in sem na vrtu ali na sprehodu kmalu po zaključku delovnika, a vemo, da novi časi prinašajo pač druge izzive. Nič manjše. Narava je vedno odgovor! Vedno nas bo sprejela, nič očitala, le poslušala in dajala. Le izkoriščati tega ne smemo.
Kakšne načrte imate s svojimi cvetličnimi gospodičnami? Nekatere ste tudi poimenovali. Barbara mi je resnično všeč …
Barbara je neukročena in samosvoja.
Bo držalo. (Smeh.)
Nekatere še čakajo svoj krst, poimenovane pa so vse tiste gospodične, ki jih izberem, da ob koncu leta nastopajo v mojem koledarju. Zdi se mi, da nekatere kar prinesejo svoje ime s seboj, za druge je potrebnega nekaj časa, da mi ga prišepnejo.
Vsi vaši portreti so edinstveni in neponovljivi. Lahko rečeva, da je vaš navdih narava?
Narava je vedno navdih. Tako kot je vsaka rožica enkratna, tako jaz ne morem poustvariti enake kreacije. Vsaka je posebna in unikatna. Tako kot smo tudi mi, kajne?
Kakšne želje in načrte imate s svojimi damami?
Želja je ustvarjati še naprej in še več. To, da ustvarjam, namreč pomeni, da uživam, da sem sama s seboj, da meditiram na nekoliko moj način, da sem si vzela čas zase. Želim si, da bi cvetlične gospodične spoznalo čim več ljudi in da bi jim narisale nasmeh na obraz. Da bi jih spodbudile, da tudi sami poskusijo ustvariti svojo cvetlično kreacijo ali pa da gredo ven, v naravo.
Barbara Skorjanc
