Pred 25 leti sta se Nataša in Mitja Mikulin odločila, da bosta na obrobju Nove Gorice odprla obrat za razstavljanje vozil – avtoodpad. Ker sta bila takrat še v rosnih letih, sta svoje podjetje poimenovala Jung, kar v nemščini pomeni mlad. Začela sta v stari prikolici, danes pa njun avtoodpad med tovrstnimi obrati sodi med najmodernejše in tudi največje v Sloveniji. Družinsko podjetje ima trenutno 13 zaposlenih, to so večinoma mladi, ki na ta način dobijo priložnost za nabiranje izkušenj. »Jung smo vsi zaposleni. Brez celotne ekipe ni podjetja,« je prepričana direktorica Nataša Mikulin.
Na kraju, kjer se vsak dan zvrstijo praktično vsi okoliški avtomehaniki, kupci lahko dobijo tako rabljene kot nove rezervne dele za vse tipe in vrste vozil. Vsi, ki se želijo znebiti svojega odsluženega jeklenega konjička, mojstrom enostavno prepustijo ključe in s tem pridobijo potrdilo o uničenju vozila, ki je veljavno na področju celotne evropske skupnosti. Ker izrabljeni avtomobili predstavljajo nevarne odpadke, se v podjetju zavedajo, kako pomembno je okolju prijazno poslovanje, zato so tehnološki proces prilagodili in naravnali ekološko. Da velik pomen dajejo reciklaži, kaže že oprema njihove sejne sobe, saj sva s sogovornico kramljali za mizo, izdelano iz palet, matic in platišč.
Kako in kdaj je nastal avtoodpad Jung?
Začetki segajo v čas osamosvojitve Slovenije. Z Mitjo sva imela nekaj prihrankov in najprej sva želela kupiti motor, ampak nisva imela dovolj denarja niti za rabljenega. Zato sva se odločila, da odpreva podjetje. Mitja je bil avtomehanik in si je seveda želel imeti svoj servis, vendar ni šlo iz ničle. Spraševala sva se, kaj manjka na tem območju in ugotovila, da bi lahko imela avtoodpad. Takrat sva bila zelo mlada, sama sem imela 19, Mitja pa 21 let, zato naju nihče ni jemal posebej resno. Od nekdanjega PTT sva vseeno v najem dobila kos zemlje, za katerega nam eno leto ni bilo treba plačevati najemnine, v zameno pa sva ta zanemarjen prostor uredila. Na najino presenečenje je idejo podprla tudi občina in od nje smo dobili prvo naročilo: naj iz garažnih hiš odstranimo 200 odsluženih avtomobilov. Na začetku sva bila brez vsega, ampak zelo zagnana. Kasneje sva kupila svojo parcelo in najprej postavila majhen objekt, nato sva ga razširila.
Se je ta dejavnost skozi čas kaj spreminjala?
V 25 letih je bilo veliko prelomnih točk. Največja sprememba je bila ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj so se okoljski standardi precej spremenili. Pojavili so se tudi takšni in drugačni lobiji, zato so nas hoteli odpisati, vendar smo se povezali z drugimi obrati in uveljavili svoje pravice. Druga prelomna točka je bila deset let nazaj, z začetkom gospodarske krize. Takrat je surovinam močno padla cena, nas je rešilo to, da smo se kot prvi avtoodpad v Sloveniji odločili za spletno prodajo, saj smo na ta način razširili trg. Na spletu imamo vsak dan na zalogi približno 20.000 artiklov. V času krize je začelo vse več ljudi iskati rabljene dele, ki jih ne prodajamo le po celi Sloveniji, temveč tudi v tujino. Osredotočeni smo predvsem na države nekdanje Jugoslavije, posebej na Hrvaško, kjer je potreba po rabljenih kosih velika, saj imajo tam neprimerljivo slabši vozni park in nižji standard. Zato se Hrvati odločajo za popravilo že zelo dotrajanih avtomobilov. Avtoopadi kot je naš pa na tem območju še niso razviti.
Na kakšen način zadovoljite vse okoljevarstvene zahteve?
Ko avto prevzamemo, ga moramo v 24 urah »osušiti«, kar pomeni, da mu odstranimo akomulator, olje, hladilno tekočino, skratka vse, kar je obravnavano kot nevarni odpadek. Šele takrat okolju ni več nevaren, saj lahko denimo en liter odpadnega motornega olja onesnaži 5.000 litrov podtalnice. Poleg tega moramo dosegati 95 odstotno reciklabilnost. Še delujoče dele avtomobila vrnemo na prodajne police, preostali material pa gre v različne obrate, kjer ga predelajo in reciklirajo. Pnevmatike recimo reciklirajo v Varaždinu na Hrvaškem, kjer jih zmeljejo in iz teh materialov nastanejo talne obloge ali tla za športna igrišča. Od časa do časa nas obiščeta tudi dve goriški obrtnici, ki iz varnostnih pasov izdelujeta čudovite torbice. Potrebno je biti na tekočem o tem, kje lahko materiale recikliramo, zato smo razvili svoj informacijski sistem, ki nam omogoča lažji pregled nad stanjem in doseganjem zahtevane stopnje reciklabilnosti.
Sprejmete čisto vsako vozilo, obstajajo kakšne omejitve?
Po zakonu moramo sprejeti vsako izrabljeno vozilo, ki je celo, in sicer brezplačno. V primeru, da lahko z avtomobilom nekaj iztržimo, stranki tudi plačamo. Ljudje k nam pogosto pridejo z izračuni o tem, kolikšno plačilo naj bi dobili za avtomobil, vendar se morajo zavedati, da nam vsako vozilo še ne prinese zaslužka, saj nas določeni segmenti razgradnje veliko stanejo, kot denimo odstranjevanje nevarnih odpadkov.
Povprečno koliko avtomobilov vsako leto pristane na vašem avtoodpadu?
Letno sprejmemo okoli 1.000 vozil v povprečni starosti med 13 in 15 let, okoljevarstveno kapaciteto pa imamo za 6.000 avtomobilov. Vendar je v segmentu prodaje rabljenih delov res veliko sleparjenja, zato smo vseskozi veliko delali na kredibilnosti, da nam ljudje lahko zaupajo. V Sloveniji je črni trg še vedno velik, od 40.000 izrabljenih vozil letno vsi obrati zakonito razgradijo manj kot 20 odstotkov le-teh. Korak naprej predstavlja zakon, ki bo stopil v veljavo aprila prihodnje leto. Tisti, ki v času enega leta po odjavi avtomobila ne bodo reciklirali, prodali ali popravili avtomobila, bodo morali plačevati takso. V Novi Gorici se je sicer v teh 25 letih stanje precej izboljšalo. Od nekoč več sto zapuščenih vozil letno, lahko danes zasledimo le nekaj primerov. Upam si trditi, da je Nova Gorica v tem smislu eno najbolj čistih mest v Sloveniji.
Precej poudarka dajete tudi ekološki osveščenosti mlajših generacij.
Res je, imamo veliko tehničnih dnevov za šole, na katerih poudarjamo pomen reciklaže. Ugotavljamo, da otroci in mladi ne vedo veliko o tem, vendar se jim zdi zelo zanimivo, ko jim recimo pokažemo, kako iz odbijača nastane plastenka. Zadali smo si, da otrokom nikoli ne bomo zapirali vrat, saj poskušamo graditi za jutrišnji dan.
Na kakšen način v poslovnem smislu zrete v jutrišnji dan?
Na področju avtomobilizma nenehno prihaja do sprememb, zato smo vedno gledali na jutrišnji dan, kar je večkrat rešilo naše podjetje. Pri tem smo se ozirali k razvitejšemu delu Evrope, ki je bil vedno korak pred nami. Nekdaj je bil odpad čisto drugačen, saj smo večinoma razstavljali »katrce«, »jugote«, »stoenke« in »žabe«. Za določene redke kose smo imeli knjigo rezervacij. Pred kratkim je k nam prišla »stoenka« in sem fantom izrecno naročila, da morajo nanjo posebej paziti, saj je to prava »gospa«. Z njo smo se fotografirali in jo pazljivo razstavili. Ob takšnih trenutkih podoživljaš, kaj vse se je spremenilo v tem času. Tudi v prihodnosti nas čaka še veliko sprememb, kot so recimo električni avtomobili. Na vse to se skušamo že danes pripraviti tako, da obiskujemo sejme in smo pozorni na to, kaj bo avtomobilska industrija prinesla čez 10 ali 20 let.
Ljudje se pogosto navežejo na svoje avtomobile. Se kdaj zgodi, da se težko poslovijo od njih?
Predvsem ženske so pogosto čustveno navezane na svoje avtomobile, zato mnoge jočejo, druge naredijo še zadnje fotografije, nekatere pridejo vozilo naslednji dan tudi ponovno pogledati. Doživeli smo tudi veliko tragičnih zgodb, saj nam velikokrat pripeljejo avtomobile, ki so bili udeleženi v nesrečah, nekatere so se žal končale s hudimi poškodbami ali smrtnimi izidi. V takšnih trenutkih je izjemno hudo gledati svojce, ki se poslavljajo od vozila.
Vaš slogan pravi, da »delate boljši svet«. Kako to udejanjate v praksi?
Boljši svet delamo s poudarkom na skrbi za okolje, trudimo se tudi za družbeno odgovornost. Na trgu smo 25 let, ker nam ljudje zaupajo in kupujejo pri nas, zato jim skušamo v obliki sponzorstev vsaj nekoliko povrniti. Če ne bi bilo Novogoričanov, tudi nas ne bi bilo. Seveda ne moremo v celoti skrbeti za boljši svet, vendar je kamenček v tem mozaiku zagotovo tudi naš.
Sandra Krkoč Lasič
Foto Damir Ipavec
