Zakaj bi vedno hodili samo na Kekca, na Škabrijel, na Sabotin in na Sveto Goro? Odpeljimo se do vasice Vitovlje, tam lahko vozilo pustimo na za to namenjenih prostorih (najbolje na prireditvenem prostoru) in se po lepo označenih poteh odpravimo po dih jemajoče razglede, ki v jasnem vremenu dosežejo celo beneško laguno in Triglav.
Prav »pred nosom« imamo namreč Veliki rob in Kucelj. Od daleč se ne zdita nič posebnega, ko pa se povzpnemo, kar naenkrat hodimo po ozkih potkah nad prepadi in pod visokimi skalnimi stenami. Če imamo srečo, ugledamo celo trop gamsov, ves čas nas spremljajo ptičje petje, zelenje narave in svež zrak. Lahko pa nas po treh urah hoje po poletnem soncu na vrhu Kuclja ulovi pravi naliv sodre, ko pa se oblaki umaknejo, nas še malo ohladijo sunki burje. In takrat se zavemo, kako napak smo ravnali, ko smo v nahrbtnik pozabili dati rezervno majico, pelerino, nogavice, kapo, pa tudi rokavice bi prav prišle. Kaj ko je bil doma, le deset kilometrov stran, pač lep in topel poletni dan.
Za tiste z manj pohodne kondicije bo že kratek vzpon do Vitovske cerkvice, ki ga lahko podaljšamo še z ogledom izvira svete Lucije (v dveh kotanjicah na skali voda nikoli ne presahne), Visokega zidu in Vitovskega jezera, nudil dovolj lepot. Ker so te steze del tematske pešpoti Od Lijaka do Sekulaka, se lahko na informativnih stebričkih poučimo o značilnostih in dolgi zgodovini teh krajev.
Bolj vzdržljivi boste pohod do cerkvice nadgradili z vzponom na Kopitnik, od tu pa po robu planote mimo Krnice naprej do Velikega roba, kjer na visoki skalni gmoti posedimo, pomalicamo (sedaj smo že precej lačni, kajne?), se vpišemo v knjigo in s pogledom poskušamo poiskati svoj domači kraj, morje, Sveto Goro, Nanos, Kucelj, Trstelj, Sežano … Ne bodite tako neorganizirani kot jaz, s seboj vzemite knjižico z opisi gorskih rastlin, tu je cvetja na pretek in lepo je vedeti, kateri je svišč, avrikelj, jeglič in mnogi drugi.
Samo uro hoda je oddaljen še enako visok (1237 mnm) Kucelj. Do njega vodi gori-doli stezica, ob kateri se bomo v pravem letnem času lahko okrepčali s sočnimi malinami. Pazimo na oznake, prav hitro lahko zaidemo na napačno stezo, tukaj se jih križa kar nekaj. A če se v vas skriva vsaj malo pustolovca, to ne bi smelo povzročiti nejevolje ali panike. Nekje bomo zagotovo prišli v dolino, v Vrtovin, Gojače, Ravne, Vitovlje, Osek, mogoče celo v Šmihel.
Mojca Lipicer
Mojca Lipicer je pohodnica in tekačica, nenehno v iskanju novih pustolovščin, svoja popotniška doživetja pa beleži na https://mojchka.wordpress.com/
Spremljate jo lahko tudi na instagramu: instagr.am/mojchka
