V tiskane revije sem se zaljubila že v svojem otroštvu. Moja ljubezen se je začela v trenutku, ko sem v roke prijela izvod vrtnarske revije Moj mali svet, na katero je bila naročena mama. Ure in ure sem presedela pred slikovito naslovnico, ki je burila mojo otroško domišljijo. Pa je bil »le« barvni tloris družinske hiše s pripadajočim vrtom. Morda se sliši malce neverjetno, a tisti trenutek se mi je vtisnil v spomin za vse življenje. Od tega je že 35 let.
Mesto Nova Gorica doslej ni imelo svojega tiskanega medija. Potrkala na sem na več vrat, predstavila svojo idejo, da bi morda naredili revijo, ki bi za spremembo od drugih medijev vsebovala le dobre zgodbe. »Ljudje radi berejo črno kroniko, pa o prevarah, goljufijah«, »Kdo pa še bere revije in časopise, danes je vse na spletu«, »Tisk je predrag in prepočasen«, pa še veliko podobnega je bilo. Priznam, da sem se (pre)večkrat vprašala, kaj si pravzaprav domišljam. Narediti lastno revijo, ki bo vsebovala le pozitivne, navdihujoče zgodbe in bo prišla prav v vsak dom v Novi Gorici in okolici? Zgodbo zaupati potencialnim oglaševalcem in upati, da bodo verjeli v idejo in pristopili k sodelovanju? Ob redni službi in dveh šoloobveznih otrocih? Povsem sama?
Da. Natanko tako. To je bila vendarle moja večna želja in prišel je čas, da jo uresničim. In tako je decembra 2016 izšla prva številka revije Navdih, in verjetno tudi edina revija dobrih zgodb pri nas.
Vsak letni čas prinese nov Navdih. Ni dovolj, da pripovedujemo zgodbo, ampak jo moramo tudi prikazati in jo narediti tako privlačno, da jo bodo bralci na svojih policah in mizah obdržali še dolgo po njenem izidu. Dobro zgodbo bomo prebrali tudi večkrat in vsakokrat izluščili novo sporočilo. Zato je v reviji Navdih pozornost namenjena prav vsaki podrobnosti. Začenši z edinstvenimi naslovnicami, ustvarjenimi le za ta namen.
Želim, da boste resnično uživali, ko se boste zatopili v branje dobrih zgodb, ki jih najdete v reviji Navdih. Naj bo to vaš pobeg od nenehnih motenj in zvokov digitalne dobe. Tisk ima vendarle otipljivo vrednost, zagotovo pa je najboljši tudi takrat, ko govorimo o pomnjenju tega, kar preberemo oziroma vidimo. Se še spomnite zgodbe iz uvoda?
Barbara Skorjanc, odgovorna urednica