Letos je jesen dobesedno pridrvela v naše kraje. Pa nič hudega; to je zagotovo najlepši letni čas, ki si prvo mesto deli s pomladjo, poletjem in zimo. Sprehodi po jesensko obarvanih gozdovih ali gmajnah so nekaj najboljšega, kar si lahko privoščite – veter v laseh, ravno prav topli sončni žarki na pordelih licih, nabiranje gob, kostanja, šipka, (lahko tudi spominov), živo rdeči ruj na kamniti kraški pokrajini … In da takih doživetij ne bomo iskali le »doma«, vam tokrat predlagam skok do južnega dela kraškega roba.
Ste že slišali za ušesa Istre? Kaj pa za spodmole Veli Badin?
Skozi vasico Sočerga ste se zagotovo peljali, ko ste iskali najkrajšo kolono na hrvaški meji. V poletni vročini bi vam izlet odsvetovala, zdaj pa je ravno pravi čas za obisk teh manj znanih naravnih znamenitosti.
V Sočergi zavijete z glavne ceste k cerkvici Sv. Kvirika, kjer parkirate vozilo. V istem hipu ste na prijazni, dobro označeni potki proti Bunkerju, Orlovemu gnezdu – naravnemu mostu s šestmetrskim skalnim lokom, spodmolom, pa še na veliko drugih kraških značilnosti boste naleteli. Mene so najbolj očarali ravno spodmoli ali ušesa Istre, kot jim pravijo. Prelivanje različnih odtenkov rjave barve, zanimive oblike kamnin, posebna akustika in termika, poleg vsega pa pisani razgledi. Pot res ni naporna, ves čas se po malem spušča, pozorni moramo biti le na oznake in na skrito kamenje v travi. Previdnost ni nikoli odveč, hitenje pa nam navadno ne prinese nič dobrega. In ko boste sedeli pod spodmoli/ušesi, pozorno prisluhnite; pravijo, da istrska ušesa slišijo čisto vse iz doline.
Mojca Lipicer
Mojca Lipicer je pohodnica in tekačica, nenehno v iskanju novih pustolovščin, svoja popotniška doživetja pa beleži na https://mojchka.wordpress.com/
Spremljate jo lahko tudi na instagramu: instagr.am/mojchka
